Legalizacija na obzorju: Kaj prinaša novela Gradbenega zakona (GZ-1B) in nevarnosti, ki jih opozarja stroka

18.10.2025 / Janez Novak
Slovenska zakonodaja na področju gradnje in urejanja prostora je dobila pomembno posodobitev. Nedavno sprejeta novela Gradbenega zakona (GZ-1B) prinaša ključne spremembe, ki bistveno vplivajo na pravno ureditev starejših objektov, predvsem tistih, ki nimajo ustreznega gradbenega ali uporabnega dovoljenja.

Cilj zakona je zmanjšati število pravno neurejenih nepremičnin in olajšati postopke za lastnike.

 

1. Ključna novost: Domneva izdanega dovoljenja za objekte, starejše od 30 let

Najpomembnejša določba novele GZ-1B je zamik datuma za domnevo izdanega dovoljenja, ki bistveno olajša pravno ureditev starejših nepremičnin:

  • Nov datum: Domneva o obstoju gradbenega in uporabnega dovoljenja se zamika na 1. januar 1995.
  • Pomen za lastnike: Vsi objekti ali gradnje, izvedene pred 1. januarjem 1995, se bodo šteli za objekte z domnevnim dovoljenjem.
  • Pogoji: Domneva velja le, če je bil za objekt plačan komunalni prispevek, zoper objekt ni bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve in če je izveden katastrski vpis stavbe.

2. Ostale določbe in administrativne spremembe

  • Poenostavljena legalizacija do 2017: Novela uvaja poenostavljene postopke tudi za nelegalne objekte, zgrajene pred novembrom 2017, ter ohranja institut izredne legalizacije do konca leta 2030.
  • Zaostritev za novogradnje: Za gradnje, zgrajene po novembru 2017, legalizacija zgolj z upravno odločbo ne bo več mogoča.
  • Obvezna eGraditev: Vlaganje vlog in izjav je od 15. oktobra 2025 obvezno preko sistema eGraditev.
     

3. Pomisleki in tveganja, ki jih opozarja stroka

Kljub administrativnim poenostavitvam Inženirska zbornica Slovenije (IZS) in drugi strokovnjaki opozarjajo na resna tveganja, ki jih novela prinaša.

Kategorija Kritika in opozorila Viri
Tehnična varnost  Glavna kritika: Domneva uporabnega dovoljenja se podeli   nekritično, saj zakon ne zahteva
 dokazila o izpolnjevanju bistvenih zahtev, kot je mehanska   odpornost in stabilnost.
 To povečuje tveganje v primeru potresa.
 Potresna varnost večstanovanjskih   zgradb: "Ni vprašanje,
 ali bo spet močnejši potres, ampak kdaj   bo" - Večer.com
Pravna vrednost  Kljub zahtevi po strokovni izjavi, ki potrjuje dejansko stanje,   je njena pravna
 vrednost pri dokazovanju potresne varnosti vprašljiva, saj se   ne opira na natančne analize.
 Bistvene spremembe Gradbenega   zakona (GZ-1B)
 v veljavi od 15. oktobra - IZS
Cenovno izenačevanje  Podelitev UD tehnično nepreverjenim objektom nekritično   izenači njihovo tržno ceno z
 varno zgrajenimi nepremičninami, s čimer se odpravlja   finančna spodbuda
 za izboljšanje potresne varnosti.
 Pripombe IZS in GZS-ZGIGM na predlog   novega GZ-1
 v javni razpravi

 

Sklep

Domneva izdanega dovoljenja močno povečuje pravno varnost nepremičnine in omogoča lažji vpis v uradne evidence. Toda medtem ko se Ministrstvo osredotoča na administrativno poenostavitev, strokovne zbornice izpostavljajo resne pomisleke glede fizične (potresne) varnosti objektov, ki so zgolj domnevno urejeni.

 

Kateri zakon velja za objekte, zgrajene pred letom 1995?


V tem kontekstu se je zakonodaja skozi čas spreminjala, zato za objekte, zgrajene pred letom 1995, ne velja en sam zakon, temveč sklop predpisov, ki so bili v veljavi v času njihove gradnje.

Glavni namen določila v novi Gradbenem zakonu (GZ-1B) o domnevi izdanega dovoljenja pred 1. januarjem 1995 je bil prav v tem, da se odpravi potreba po iskanju in dokazovanju dovoljenj po arhivih, ki so v tistem času veljali.

Tukaj so ključni zakoni, ki so urejali gradnjo v obdobju pred letom 1995:

Ključni predpisi, ki so urejali gradnjo pred letom 1995

 

Obdobje Glavni zakon ali predpis Značilnosti
Do leta 1995  Zakon o urejanju naselij in drugih
 prostorskih posegov (ZUNDP)
Ta zakon je bil v veljavi pred prehodom na   sodobnejšo gradbeno in prostorsko   zakonodajo. V tem obdobju je bila   pristojnost za izdajo  dovoljenj v veliki meri   na občinah.
Od leta 1984  Zakon o graditvi objektov  (ZGO) iz leta 1984
 Ta predpis je določal pogoje za graditev in   je bil v veljavi do leta 1995.
Pred letom 1967  Predpisi so bili manj strogi in decentralizirani.
 Za objekte, zgrajene pred letom 1967, je že v   prejšnji zakonodaji  veljalo, da se zanje šteje, da   imajo gradbeno dovoljenje, če so evidentirani v   katastru,
(pred GZ-1B je bil to zadnji datum za domnevo).
 Pomeni, da so najstarejše gradnje
 imele že prej pravno varstvo.

 

Zakaj je pomemben datum 1. januar 1995?

Novela GZ-1B je izbrala ravno ta datum, ker je v začetku leta 1995 prišlo do pomembne decentralizacije in prenosa pristojnosti z občin na državo in reorganizacije evidence.

  • Vse, kar je bilo zgrajeno pred tem datumom, je bilo urejeno po občinskih aktih, za katere so evidence nepopolne, razpršene ali neobstoječe.
  • Novela torej pravno poenostavlja reševanje tega arhivskega problema tako, da se za vse te objekte, ne glede na dejanski obstoj papirjev, domneva, da so bili zgrajeni z ustreznimi dovoljenji.

Skratka: Za objekte, zgrajene pred letom 1995, ni enega veljavnega sodobnega zakona. Domneva iz GZ-1B je administrativni in pravni manever, ki nadomešča zapleteno iskanje dovoljenj iz obdobja veljavnosti starejših zakonov, kot sta bila ZUNDP ali ZGO-84.

 

#1 - Legalizacija na obzorju: Kaj prinaša novela Gradbenega zakona (GZ-1B) in nevarnosti, ki jih opozarja stroka